Soteska in njen hrib
Začeli bomo v Šentjakobu in se podali proti zahodu, točneje, proti Črnučam. Naselju za tovarno Belinka se reče Soteska in nad njo se dviga Soteški hrib. To, da se hrib imenuje po naselju Soteski, je jasno, ampak po čem se potem imenuje Soteska, ko pa so naokoli sama širna polja? O tem lahko ugibamo, ko se po glavni cesti pripeljemo do Nadgorice, kjer zapustimo cesto in se preselimo na vzporedno večnamensko pot, ki bo kar pravšnja za nadaljevanje. Tik preden pripeljemo do semaforiziranega križišča na začetku Črnuč, zavijemo desno na kolesarsko stezo in zapeljemo na lokalno cesto okrog bencinskega servisa. Nadaljujemo proti Trzinu, sprva ob glavni cesti, nato ob železnici , na koncu pa se ustavimo pred semaforjem . Prečkamo glavno cesto in zavijemo takoj desno na kolesarsko stezo , dokler ne pristanemo v mlakah . Brez skrbi, to niso mlake, ampak Mlake, pisane z veliko začetnico, torej eden od treh delov Trzina, kjer je bilo še do pred kratkim močvirnato zemljišče. Zdaj je tu obširna, deloma tudi dokaj razkošna stanovanjska soseska, ki skupaj z obrtno-industrijsko cono (OIC) tvori novi del Trzina . Tretji del kraja je stari Trzin .
850+ let Mengša
V Trzinu bolj ali manj vozimo po stranskih cestah in cesticah, ki potekajo ob glavni prometni cesti. Malo bomo kolovratili okoli banke in samopostrežne na Mlakah, vendar ne moremo zaiti, zato se slej ko prej znajdemo pod hribom Ongar pri trzinski cerkvi . Tam gremo desno in potem levo v vas, kjer se lahko zapeljemo proti glavni cesti in se ustavimo v gostilni Narobe. Če pa še nismo lačni, nadaljujemo pot skozi vas, naravnost po Trzinski cesti do naselja Loka. Blizu konca vasi je odcep na Dobeno , mi pa peljemo še kar naprej po Gasilski cesti proti Mengšu . V Mengšu obidemo cerkev po desni strani , , tik pred semaforiziranim križiščem z glavno cesto pa zavijemo levo na dobro peščeno pot (pri h. š. 2). Čez mostiček pridemo po drevoredu mimo šole do križišča s cesto proti Mengeški koči na Gobavici .
Na drugi strani križišča je Spodnji ali Novi mengeški grad (tudi Staretov grad) . V križišču torej zavijemo desno in prispemo do glavne ceste, ki jo prečkamo pri semaforiziranem prehodu. Šli bomo levo do naslednjega semaforja in še enkrat levo proti Brniku. Kmalu za semaforiziranim križiščem, kjer smo zavili proti Brniku, bomo na levi videli t. i. Zgornji mengeški ali Ravbarjev grad (tudi Hallerjev dvor) z lepim kamnitim vhodom in baročno fasado .
Slikovita pot do Vodic
Na koncu Mengša (obrtne cone) zavijemo levo, nato pa po mostičku čez reko Pšato v smeri Šinkovega Turna in Vodic. Če bi pred mostičkom ostali na glavni cesti, bi skozi vasi Topole in Suhadole prikolesarili naravnost do Most, ampak ker smo se usmerili čez mostiček, bomo do Most prispeli skozi Vodice.
Najprej nas pot vodi skozi lep gozd, ki nam s svojo svežino še kako polepša poletni izlet . Sledijo jase in spet gozd, in ko pripeljemo do table Koseze, v križišču zavijemo levo proti Šinkovemu Turnu , . Narahlo se povzpnemo do cerkve Matere božje v središču vasi , nato pa se spustimo v dolnjo vas Selo. Blizu cerkve peljemo tudi mimo skromnih ostankov gradu Šinkov Turn, ki so ga postavili leta 1250, ga pozneje večkrat prezidali, med drugo svetovno vojno požgali in nazadnje porušili. Nanj spominjata le še obzidje in paviljon v vogalu .
Na koncu vasi Selo se obrnemo pravokotno levo. Pogled se razpre po poljih vse do Šmarne gore na levi in kmalu tudi do Alp na desni. Kmalu pridemo do križišča pred spomenikom NOB , , kjer moramo zaviti desno na cesto, ki nas pripelje do vasi Polje. Ostanki bogate podeželske arhitekture mogočnih gruntov kažejo, da je bila nekoč pomembnejša in bolj razvita, kot je njena današnja podoba. Sredi vasi zbode v oči propadajoča stavba z medlim napisom Gasthaus , ki daje slutiti nekdanjo pomembnost tega kraja. Skozi vas zapeljemo naravnost do Vodic . Na desni smo zapustili Utik, a ga bomo raje obiskali kdaj drugič, na kakšni drugi trasi, saj jih imamo tukaj res obilo na izbiro.
Vodice kar za ves dan
Smo nekako na polovici tokratne poti. V Vodice prispemo z južne strani in v semaforiziranem križišču zavijemo desno. Ker smo prevozili že precejšen del poti, se lahko ustavimo na malici v Kopitarjevem hramu. Kolesarjem in drugim gostom je na voljo velika terasa, na jedilniku pa je celo kolesarska malica. Tik pred glavno cesto Mengeš–Brnik se bomo zapeljali skozi vas Žeje . Na semaforju prečkamo glavno cesto, peljemo naravnost in se usmerimo proti vasi Križ. Še malo, pa smo že na kolesarski stezi v Mostah . Peljemo naravnost mimo vasi Križ, kjer na vrhu vzpetine opazimo grajsko obzidje in obrambna stolpa, gradu pa ne, ker je bil žal po vojni podrt . Tu bi lahko tudi zavili levo in si ogledali Komendo, tamkajšnji dve mogočni lipi in en hrast ali pa kakšno konjeniško prireditev, saj Komenda slovi po konjih že iz Valvazorjevih časov . Če pa načrtujemo obisk Komende kdaj drugič, jo zdaj mahnemo kar naprej do krožišča, kjer se usmerimo desno (naravnost je Podgorje in za njim Kamnik), prečkamo železniško progo, v križišču zavijemo levo proti Kamniku, na krožišču gremo naravnost, potem pa desno mimo Arboretuma Volčji potok , pridemo v Radomlje .
Ob Kamniški Bistrici domov
Od Šmarce do Dragomlja nas spremlja Kamniška Bistrica . Vendar ni prav blizu in tudi ne vseskozi na isti strani. V Radomljah, kjer jo prečkamo, se za vsakogar najde kakšna zanimivost, če nič drugega v kraju domuje vrsta znanih, priznanih in močno obiskanih gostišč, ki tekmujejo, katero bo ponudilo več in bolje. Odpravimo se na primer lahko v več kot sto let staro gostilno pri Špornu. Če pa nas žene naprej po poti, se lahko čez most odpeljemo proti Mengšu in ... že so tu Preserje . Pri prvem semaforju gremo levo in skozi vse tri Jarše (Zgornje, Srednje in Spodnje), Rodico, Domžale in Dragomelj . Pred Rodico se lahko ustavimo še na Grobljah in si ogledamo enega najimenitnejših spomenikov baročne umetnosti na Slovenskem: cerkev sv. Mohorja in Fortunata . Še nekajkrat zavrtimo pedale, pomahamo Podgorici in stopimo s kolesa v Šentjakobu.
Za danes bo dovolj. Pa saj niti ni bilo tako malo. Dve štirici bi se morali kazati na števcu, in štirica simbolizira udejanjanje idej. Naredili smo nekaj zase.