En kovač konja kuje
Turo začnemo na parkirišču pri končni postaji mestnega avtobusa št. 13 v Sostrem . Končno postajališče je med cerkvijo sv. Lenarta in gostilno Pri Kovaču, kjer lahko pustimo avto na urejeni parkirni površini.
Po dolini do prevala
Zapeljemo po cesti v smeri proti jugu. Na desni strani se na koncu doline dviga osameli hrib Marenček. Kamnolom Sostro opazimo na desni v Sadinji vasi kot veliko rano v hribu. Nadaljujemo pot po delno poseljenem območju in kmalu prispemo do Podlipoglava, kjer v središču vasi zavijemo levo, proti Javoru in Pancam. Sledi zelo prijetna dolinska pot med travniki in gozdovi z malo prometa in dobrim asfaltom . Ob poti naletimo na Dolenčev mlin . Po približno dveh kilometrih smo že v Selu pri Pancah , kjer naša pot zavije desno, proti jugu. Od tu dalje se dolina oži. Mestoma je komaj dovolj prostora za cesto in potok s pomenljivim imenom Rekarjeva reka , . Počasi se začnemo vzpenjati v hrib. Ko zapustimo razloženo naselje Selo pri Pancah, smo že tako visoko, da se začne dolina odpirati. Sledi serpentina in prijetno senčnat gozd. Ko na koncu gozda zapeljemo med travnike, se začnejo odpirati novi pogledi . Skoraj smo že dosegli greben.
Na Pancah sončece sije
Na tem mestu je križišče , v katerem naša pot zavije ostro desno proti Malemu Lipoglavu. A po napornem vzponu se prileže osvežitev, zato lahko naredimo manjši ovinek in zavijemo levo proti naselju, ki ga vidimo v bližini. Tristo metrov rahlega vzpona nas loči od okrepčevalnice Pance Top, ki je v drugi hiši na začetku naselja . Pot preko travnikov je prav razgledna, ob lepem vremenu je pogled proti Kamniškim planinam čudovit.
Pot nadaljujemo po zložni strmi cesti proti Malemu Lipoglavu (530 m), do katerega imamo kakšen kilometer in pol. Čeprav je pot grebenska, sprva ni posebej razgledna, ker poteka skozi gozd. Ob cesti nas pozdravljajo številna znamenja . Pokrajina se odpre šele, ko pridemo skozi prvi del naselja . Desno lahko preko pobočnih travnikov spet občudujemo Kamniške planine, pred njimi pa obris naselja Veliki Lipoglav . (Da nas ne bi zavedlo ime: Veliki Lipoglav je manjši od Malega Lipoglava in obratno. Pa si pomagaj ...) Prvi del naselja prevozimo naravnost, ko pa pridemo do drugega dela, moramo takoj na začetku zaviti levo, proti jugu. Če smo preskočili okrepčilo na Pancah, imamo tukaj še eno priložnost – Kmečki turizem pri Jakopcu pred cerkvijo, takoj za križiščem . Ne pozabimo obleči kolesarske vetrovke, kajti tu se začenja zasluženi spust, dolg kakšne tri kilometre.
Magdalenski spust
Za križiščem se začne spust, ki nas pripelje v dolino do naselja Šmarje - Sap. Pri transformatorju zavijemo rahlo desno v gozd in peljemo mimo naselja Permete. Malo naprej na levi strani bomo zagledali večjo vzpetino s cerkvijo na vrhu . To je znamenita Magdalenska gora. Ostanki skoraj 3000 let starega utrjenega ilirskega gradišča, v tistih časih menda enega največjih v tem delu Evrope, so vidni še danes, zato se lahko odločimo za krajši ogled te zanimivosti. Začnemo kar na parkirišču ob cesti, kjer nas pozdravi prva obvestilna tabla . S kolesom lahko nadaljujemo pot skozi gozd po gozdni cesti in celo čisto do vrha, vendar to odsvetujemo.
Skozi Šmarje in Sap
Še pod vtisom vzpona na Magdalensko goro se vrnemo do ceste in nadaljujemo spust naravnost do avtoceste Ljubljana–Novo mesto. Zapeljemo skozi podvoz pod avtocesto in preko železniške proge in že smo v Šmarju na križišču s staro glavno cesto, kjer zavijemo desno proti zahodu. Vozimo skozi naselje in občudujemo simpatičen stari trg pred cerkvijo Device Marije .
Proti koncu naselja se cesta po rahlem vzponu prevesi v zanimiv spust po serpentinah; tu je včasih potekala glavna cesta (preden je bila v Jugoslaviji zgrajena magistrala Bratstva in enotnosti). Ko pridemo v dolino, se na desno odcepi cesta do naselja Pleše (dva kilometra), kjer so nekoč kopali barit . Če vas vlažne luknje in podzemni rovi ne zanimajo, lahko nadaljujete pot naravnost proti Škofljici. Suhe ustnice si lahko omočite v Pizzeriji Ona pred križiščem za Lanišče. Na desni se pne mogočen avtocestni viadukt, naravnost pred vami pa se odpira pogled na ljubek grad Lisičje , do katerega lahko pridemo preko Lanišča. Na koncu Škofljice lahko zavijemo desno do opuščenega rudnika premoga .
Pod Debelim hribom
Če se ne zmenimo za grad, peljemo naprej skozi naselje in ko se približamo železniški progi, smo že blizu križišča s cesto proti Kočevju. Tam zavijemo desno proti severu, prečkamo progo in pridemo do dveh sosednjih semaforiziranih križišč, kjer je urejena kolesarska steza . Na drugem križišču se priključimo na bivšo magistralno cesto in nato po njej nadaljujemo pot proti Lavrici. Cesta je dovolj široka, da sicer gost promet ni preveč moteč. Pot nas vodi po severnih obronkih Barja in je nekoliko nad nivojem, zato omogoča lepe razglede prek ravnice proti Krimu, ki je najvišji hrib v okolici in ga ne moremo zgrešiti (prisekana piramida jugozahodno od nas z oddajnikom na vrhu). Že se vozimo skozi Lavrico in okoli Debelega hriba in spet smo na območju Mestne občine Ljubljana. V križišču z avtocestnim priključkom na Rudniku peljemo naravnost. Zaradi prometa je vožnja nekoliko neprijetna, vendar že kmalu (za bencinskim servisom Petrol) zavijemo desno proti severu, kjer sledimo kažipotom za Orle.
Še en vzpon in spust
Tu se spet začne vzpon, to pot na greben Golovca, ki ga bomo kmalu prečkali. Vozimo skozi bukov in hrastov gozd, tako da je pot senčna in v poletnem času ne pretirano vroča. Ko se gozd konča, smo na Orlah, od koder lahko občudujemo Ljubljansko barje in pobočja na njegovem južnem robu . Skozi naselje vozimo večinoma v spustu. Tik pred kamnolomom moramo zaviti levo proti severu. Ko po asfaltirani cesti v strmem spustu prečkamo travnike, pridemo do domačije s simpatičnim jezercem, kjer se sprehajajo pernati dvonožci , . Kako lepo bi bilo, če bi bili labodi! Cesta se začne spet vzpenjati skozi gozd in po nekaj ovinkih smo v Završju, ki je že del naselja Podmolnik. Na vrhu peljemo mimo znanega hotela za hišne ljubljenčke, od koder se začne spust. Vendar se ne spuščajmo prehitro, ker je že takoj za prvim ovinkom neprijetno križišče z glavno cesto, na katerem ob preveliki hitrosti težko ustavimo. V krožišču zavijemo ostro levo proti severu. Sledi daljši spust skozi prijetno pokrajino, ki se konča blizu Brunarice Zadvor . Petdeset metrov levo od ceste je v gozdu trim steza in drugi športni objekti. Seveda pa lahko kar »potegnemo« skozi Žabjo vas, katere ime verjetno izvira iz velikega števila žab, ki živijo v zamočvirjenih mlakah desno ob naši poti , . Skozi naselje novih hiš pridemo do križišča s Cesto II. grupe odredov, kjer zavijemo desno. Le še mimo šole in pokopališča moramo in že smo na cilju pred gostilno Pri Kovaču . Dodobra smo se navozili, pa tudi videli smo marsikaj, kajne? Magdalenska gora pusti vtis, ki ne zbledi tako hitro.