SPREHOD PO BARJU
Dolžina poti
12,7
Dolžina poti 12,7 km
Časovni obseg poti
02:30
Časovni obseg poti 02:30
Največja strmina vzpona[%]
1
Največja strmina vzpona: 1 %
Največja strmina spusta: 1 %
Povprečna strmina vzpona: 1 %
Dolžina vzponov nad 5%: 0,00 km
Najnižja točka poti: 295 m
Najvišja točka poti: 287 m
Višinska razlika: 17 m
Poraba energije
2449
Poraba energije za moške: 2449 kJ (585 kcal)
Poraba energije za ženske: 2010 kJ (480 kcal)
Težavnost poti
Težavnost poti: Zelo lahka
Kvaliteta podlage
Kvaliteta podlage: Mešanica
Primerna obutev: Pohodniški čevlji
Kratek opis

Kratka pot za ljubitelje narave, ki vodi preko najbolj značilne, mozaične barjanske pokrajine, v kateri lahko opazujemo lokalno floro in favno v vsej njeni raznolikosti. Trasa je v celoti speljana po ravnini, le na krajšem delu teče ob avtomobilski cesti.

Potek

Ižanska cesta – Črna vas – Matena – Ižanska cesta

Ižanska cesta
Startamo z Ižanske ceste. Parkiramo lahko kakšen kilometer in pol naprej od križišča pri Črni vasi. Manjši prostor za parkiranje je pred križiščem na levi strani ceste, ki pelje proti vzhodni strani Barja. Avto pustimo na parkirišču, nato pa prečkamo cesto in se odpravimo po ulici, ki leži prečno na Ižansko cesto. Ko pridemo do konca ulice, zavijemo na desno, potem pa na levo na makadamsko pot. Najprej prečkamo enega od kanalov, nato pa na prvem križišču zavijemo pravokotno v desno, ko pridemo do konca te poti, pa spet na levo. Od tu naprej gremo kar dolg kos poti naravnost . Na levi in desni strani se izmenjujejo travniki, obdelane površine in zaplate barjanskega gozda. Proti severu v ozadju sem in tja vidimo črnovaške hiše, ljubljanski grad in celo Alpe . Hodimo naravnost kakšna dva kilometra in pol , potem zavijemo na levo na precej urejeno makadamsko pot. Na naši levi strani bomo mogoče opazili čapljo ali kako drugo, še bolj redko ptico, na desni pa vidimo cesto, ki povezuje Lipe in Tomišelj.

Iški morost
Cesta rahlo zavija v levo , ob njej stojijo informacijske table, ki predstavljajo pestre sestave biotskih vrst na območju . Vstopamo na območje Iškega morosta , ki je največje sklenjeno območje mokrotnih travnikov na Barju in polno zanimivih in redkih živalskih vrst. Makadamska pot začne rahlo vijugati, mi pa ob zadnji okljuki zavijemo na desno proti vasi Brest. Ko pridemo v vas, se držimo leve in kmalu pridemo iz Bresta v Mateno . V Mateni si lahko ogledamo cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki stoji sredi vasi , nato pa še pred koncem vasi zavijemo na prvi poti v levo, nazaj proti mozaični barjanski pokrajini.

Mozaik kulturne krajine
Ko pridemo do križišča, gremo na levo proti zahodu, potem pa takoj spet na desno, proti severu. Na levi in desni strani naše poti se nizajo ozke, dolge kmetijske parcele. Na koncu precej dolgega ravnega odseka prečkamo kanal in se obrnemo v levo, nadaljujemo pot ob kanalu oziroma ob živici in ga nato ponovno prečkamo. Od tu prehodimo del poti, približno 200 metrov, ob avtomobilski cesti in smo zato zelo previdni. Po 200 metrih spet zavijemo na levo proti severu, prečkamo kanal in nadaljujemo pot po desni ob kanalu. Na levi vidimo Kozlerjevo goščo . Lahko se sprehodimo do spomenika NOB v gozdu ali pa se v ta ostanek močvirskega gozda vrnemo kdaj drugič. Od kanala zavijemo na levo na prvi kolovoz in končamo pot blizu izhodišča. Na desni vidimo hiše, med katerimi smo začeli pot, z Ižansko cesto v ozadju.

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi
Cerkev svetega Mihaela , spada k župniji Ljubljana Barje. Cerkev je bila zgrajena v letih 1937–1938 po načrtih slavnega arhitekta Jožeta Plečnika, na pobudo tedanjega trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja in Plečnikovega nečaka kateheta Karla Matkoviča. Zaradi močvirskih tal stoji na pilotih, do cerkvene ladje v prvem nadstropju vodi mostiček. Zunanje zidove poživljajo vložki iz opeke. Značilen je vitek odprt zvonik.

Kozlerjeva gošča
Kozlerjeva gošča , , Kozlerjev gozd ali Barski gozd je naravni rezervat in največji (20 hektarjev velik) gozdnati ostanek visokega barja. Kraj je poznan po krvavih dogodkih iz druge svetovne vojne. V njegovi bližini stoji spomenik 63 žrtvam NOB, ki pa so ga leta 2005 oskrunili. Lastnica gozda je bila plemiška družina Kozler. Peter Kozler je bil, med drugim, tudi lastnik pivovarne Union.

Iški morost
Iški morost , je naravni rezervat, ki leži med Igom in Podpečjo in spada med najbolj sklenjena območja ohranjenih mokrotnih travnikov. V rezervatu je urejena približno 1300 metrov dolga Koščeva učna pot z opazovalnico, od koder lahko opazujemo živalsko in rastlinsko bogastvo vlažnih ekstenzivnih travnikov. Učna pot, ki se konča v leseni opazovalnici, je opremljena z informacijsko tablo, ki prikazuje pester živalski in rastlinski svet območja, ustrezne načine vzdrževanja krajine in nekaj zgodovinskih dejstev o življenju na Barju.

 

Kulturna krajina Ljubljanskega barja
Ljubljansko barje zaznamuje značilna kulturna krajina, v kateri se prepletajo naravne prvine in obdelane kmetijske površine, večinoma travniki pa tudi druga kultivirana zemljišča. Bogat krajinski mozaik je v prostoru izjemno lepo čitljiv zaradi živic, pasov grmovne vegetacije ob kanalih, ki prepredajo mokra barjanska tla. Barjansko rastlinje, ki ga skozi zgodovino v krhkem ravnovesju vzdržuje človek, nudi življenjski prostor številnim živalskim vrstam, zaradi katerih je to območje, ki je del Krajinskega parka Ljubljansko barje, eno najbolj pestrih v širši okolici.