Pohodništvo

Sava
Obrežni pas Save s prodišči, otoki ter obrežnimi poplavnimi gozdovi je izredno ekološko območje, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Pojavlja se bolj ali manj strnjeno vzdolž celotnega toka reke Save do naselja Sava (pri Litiji), kjer reka vstopi v sotesko. V Savi živi 28 vrst rib (od tega 7 zavarovanih) in 9 vrst dvoživk (vse zavarovane).
To območje je pomembno za več kot 100 vrst ptic gnezdilk in je prezimovališče in/ali selitvena pot za veliko vrst rac, ponirkov, gosi, čapelj in drugih vodnih vrst.

Naravne vrednote
Na obravnavanem območju je tudi nekaj naravnih vrednot. Na vrtu okrepčevalnice Tavčarjev hram so trije beli gabri in pet divjih kostanjev . Omenimo lahko tudi topol ob križišču Ceste 24. junija in Dunajske ceste v Ljubljani.

Mostovi čez Savo na Ježici
Reka Sava, stoletne poti in z njimi povezani mostovi čez reko so od nekdaj dajali ritem življenju na tem področju. To območje je bilo vedno velikega strateškega pomena. Prav tu so že davno v preteklosti nastajali različni prehodi in mostovi čez Savo, ki so bili stoletja osrednja vojaška ali trgovska pot v vzhodno Evropo. Na današnjem območju so našli kamnite nosilce rimskega mostu čez reko Savo, ki ga je podpiralo 27 kamnitih podpornikov in je bil dolg 300 m in širok 8 m. Ostanke mostu hranita Narodni muzej Slovenije in praški tehnični muzej. Ob mostu je stala rimska poštna postaja Savus Fluvius. Na tem območju so našli tudi 2000 let star rimski grob. S propadom rimskega cesarstva sta zamrla trgovina in vojaški pomen mostu. Most pa je počasi odnesel čas. Odtlej so morali popotniki in trgovci reko prebroditi peš ali prepluti. V fevdalizmu je bilo prav na prostoru zdajšnjega avtokampa Ježica aprila leta 1515 zborovanje z okoli 6000 kmeti, ki so zaradi nezadovoljstva s povečanimi bremeni zahtevali staro pravdo. Kot je znano, se je kmečki upor končal krvavo. Brutalno ga je zadušila najemniška vojska. Spomin na ta kmečki upor obuja plošča pri vhodu v kopališki kompleks.
Turki so med pustošenjem po Sloveniji v 15. stoletju zavzeli tudi oba bregova Save in pri svojih roparskih pohodih proti severu tu prebrodili reko. V 16. stoletju je bilo na tem prostoru pomembno furmansko središče s številnimi gostilnami, kjer so furmani čakali na prevoz čez Savo. Ko so Francozi v obdobju Ilirskih provinc prodirali proti Dunaju, so nameravali prečkati Črnuški most. Ker je bil most lesen, ga je avstrijska vojska preprosto odkrila, tako da so ostali le stebri. Takrat je Napoleon Bonaparte zasedel deželo Kranjsko in prišel pred Črnuški most. V bojih je padlo veliko francoskih vojakov, ki so ostali za vedno pokopani v grobovih v okolici. Francosko obdobje je bilo končano, nanj pa še vedno spominjajo imena hribov na črnuški strani reke (Tabor, Stražni hrib itd.). Dne 7. 1. 1821 je čez Črnuški most šel ruski car Aleksander, ki je obiskal kongres svete alianse v Ljubljani. Na ta dogodek še danes spominja gostilna Pri ruskem carju. Tudi slovenski pesnik France Prešern je bil velikokrat na Ježici, saj je prihajal na obisk k svojemu stricu Jožefu Prešernu, ki je bil celo desetletje župnik v ježiški fari. V tistih časih je tukaj že bilo znano in priljubljeno kopališče in naš največji pesnik se je kdaj pa kdaj prišel kopat prav v to kopališče. Leta 1846 so zgradili nov most čez Savo in z odprtjem železnice med Kamnikom in Ljubljano leta 1891 je območje izgubilo svoj nekdanji tranzitni značaj, ki so ga zaznamovali furmanstvo in številne obcestne gostilne.

Bunkerji ob črnuškem železniškem mostu
Med drugo svetovno vojno je prav ta del Save ločeval ozemlje, ki je do vključno z Ježico prišlo pod Mussolinijevo Italijo, črnuški del na drugem delu Save pa pod Hitlerjevo Nemčijo. Črnuški most je tedaj predstavljal mejno kontrolno točko med Italijo in Nemčijo, na kar še danes spominjata nemški in italijanski bunker S25] ob mostu kamniške proge, ki sta zgrajena na obeh bregovih reke Save.

Hipodrom Stožice
Hipodrom Stožice v Ljubljani leži med reko Savo in ljubljansko obvoznico oziroma novim stadionom Stožice. Že leta 1946 so se tu odvijale vojaške parade, v katerih so sodelovali tudi konjeniki z izšolanimi vojaškimi jahalnimi konji. Prav kmalu so se organizirali v konjeniški klub in leta 1950 organizirali prvo klubsko tekmovanje v dresurnem jahanju. Konjeniški klub Ljubljana se je na to lokacijo preselil iz Trnovega. Njegovi člani so s prizadevnostjo dosegli, da je danes hipodrom pomemben tekmovalni prostor. Veliko vlogo pri ureditvi hipodroma je imel vsestranski konstruktor športnih naprav inž. Stanko Bloudek.

Poleg tekmovanj v dresurnem jahanju na hipodromu Stožice prirejajo tudi tekmovanja v preskakovanju ovir in kasaške prireditve. Prva kasaška prireditev je bila leta 1957, leta 1996 pa je na tem prostoru maševal tedanji papež Janez Pavel II. pred 150.000 ljudmi. Na hipodromu Stožice deluje tudi jahalna šola za otroke in odrasle, poleti organizirajo jahalne tabore, jeseni pa program druženja in spoznavanja s konji. Skratka, pravi prostor za ljubitelje narave in konj .

Okrepčevalnica Tavčarjev dvor
Okrepčevalnica stoji v neposredni bližini izhodišča naše poti. Senčni kostanjev vrt je kot naročen za okrepčanje in počitek v vročih poletnih dneh .

Gostilna Štern
Gostilna Štern na Dunajski cesti je ob vhodu na mestno kopališče Laguna. Ob koncu tridesetih let 20. stoletja je znani trgovec z vinom (od tod še danes pri Šternu) tu sezidal stavbo, v
kateri je zdajšnja gostilna.
V gostilni vam poleg vsakodnevne ponudbe lahko pripravijo poslovno kosilo ali večerjo, praznovanje rojstnega dne ali pomembno obletnico, poročno kosilo ali večerjo ali prednovoletno zabavo. Ponujajo vam kulinarična doživetja z dobrimi jedmi in dobrimi vini, vsak četrtek pa pečejo odojka ali jagenjčka na ražnju .

Azijska restavracija Veliki Hong Kong
Prenovljena azijska restavracija v novem okolju na levem bregu Save pri Črnuškem mostu z velikim parkiriščem je obvezna postaja za vse ljubitelje kitajske kuhinje .

Derbi bar na hipodromu
Bar na hipodromu Stožice. S senčne terase se razprostira čudovit pogled na hipodrom in gorske vršace v ozadju .

Gostilna pod lipco
Tradicionalna slovenska gostilna v bližini hipodroma .
Prava gostilna za vse ljubitelje obilnih zrezkov.

Upravni objekt Avtošole Ježica
Nekaj sto let so v zgradbi, kjer je zdaj Avtošola Ježica, pobirali mostnino na cesti Dunaj–Trst. Mitnica je spadala med deželne mitnice. V prejšnjih stoletjih je bila sicer manjša zgradba, sredi 19. stoletja pa je dobila tako obliko. Ko je bila dokončana proga Ljubljana–Kamnik, je bila v tem objektu železniška postaja. Carol Taučer iz Ljubljane je objekt kupil leta 1882 in ga obnovil. V objektu je bila nato tudi vsem znana gostilna Tavčarjev dvor, po kateri se zdaj imenuje tudi okrepčevalnica čez cesto.

Črnuški vrtički
Vrtičkarstvo je bilo še v devetdesetih letih zelo pomemben socialni korektiv za marsikaterega Ljubljančana brez lastne zemlje. Na Črnučah vrtički stojijo že trideset let. Od 1100, kolikor jih je bilo urejenih nekoč, jih je v zadnjih letih po intervenciji inšpekcijskih služb ostalo le še okoli 300.

Tek ob Savi
Tek ob Savi je na programu vsako leto drugi vikend v oktobru in je organizacijsko in strokovno na visoki kakovostni ravni. Poskrbljeno je za ureditev proge, podelitev medalj, napitke in tudi za druge organizacijske aktivnosti.
Udeležijo se ga aktivni tekači iz tekaških društev, nekateri pa se teka udeležijo samo rekreativno. Za veliko večino je ta prireditev »trening« za Ljubljanski maraton. Tek je primeren tudi za manj pripravljene, saj je proga skoraj brez vzponov. Zaradi svoje lege je ta hipodrom tudi osrednji v Sloveniji. Tek organizira Športno društvo Ježica.

Konjeniške prireditve na hipodromu Stožice
Na hipodromu Stožice se vsako leto odvijajo kasaške in galopske dirke, tekmovanja v dresurnem jahanju in preskakovanju ovir z domačo in mednarodno zasedbo. Vrhunec kasaške sezone v Sloveniji je prav gotovo slovenski kasaški derbi, glavna preizkušnja štiriletnih slovenskih kasačev. Zmaga v derbiju pomeni čast, ugled in slavo za voznika in lastnika zmagovalnega konja, seveda pa tudi eno najvišjih priznanj za rejca. Da bi dosegli te lovorike, so v povprečju potrebne tri minute, kolikor traja dirka.