Obnova planinskih poti v visokogorju

  • RSS
  • Add To My MSN
  • Add To Windows Live
  • Add To My Yahoo
  • Add To Google

Statistika

  • Vnosi (476)
  • Komentarji (1)

Arhivi

12. september 2016 11:02:00

Markiranje potiPlaninska organizacija skrbi za 2008 planinskih poti v skupni dolžini več kot 10 tisoč kilometrov. Markacisti, ki jih v Sloveniji znotraj planinskih društev deluje več kot 700, so delu na planinskih poteh lani posvetili dobrih 41 tisoč prostovoljnih ur, veliko tudi zaradi odpravljanja posledic žledoloma na poteh zunaj visokogorja.

Na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh v visokogorju pa poleg markacistov, skrbnikov posameznih poti, pri delu srečamo tudi tehnično ekipo markacistov Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije (KPP PZS), ki je usposobljena za opremljanje poti z varovali, kot so klini in jeklenice. Po poletnih akcijah na Batognici, Prisojniku in Triglavu septembra načrtujejo še akcije na Škrlatici, Jalovcu in nad Tamarjem. Čeprav markacisti planinske poti, ki so pomemben del slovenske turistične infrastrukture, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, ostaja nerešeno vprašanje financiranja njihovega vzdrževanja in obnove.

Foto: Albin Žnidarčič

Markacisti planinskih društev skrbijo za razvejano mrežo dobrih 10 tisoč kilometrov planinskih poti, od katerih je 449 kilometrov zahtevnih in 225 kilometrov zelo zahtevnih poti, preostale so kategorizirane kot lahke. Kopni del leta je namenjen tehničnim delovnim akcijam markacistov v visokogorju, kakršne so letos že izvedli na zahtevni planinski poti s Krnske škrbine na Batognico, zelo zahtevnem delu Kopiščarjeve poti.

V letu 2015 so društva, skrbniki poti, delu na planinskih poteh posvetili približno 41.200 prostovoljnih ur. "Visoko številko je moč med drugim pripisati posledicam žledoloma februarja 2014, ki bodo vidne na dolgi rok. Zaradi razredčenega gozda ima podrast idealne pogoje za razraščanje, zato redno čiščenje in markiranje vzameta več časa. Zaradi zmanjšane količine dreves, ki bi s koreninskim sistemom zadrževale zemljo, se je povečala nevarnost erozije in zato marsikje markacistom naložila zahtevnejša dela z dodatno erozijsko zaščito in odstranjevanjem novo padlih dreves s poti. Poleg tega so gozdove napadli podlubniki, kot je lubadar. Taka drevesa morajo lastniki po idrijsko-cerkljanskih, polhograjskih in drugih gozdovih odstraniti. Marsikje letos poteka sečnja gozdov, zaradi česar lahko kje zmanjka kakšna markacija," razloži Katarina Kotnik, strokovna sodelavka Komisije za planinske poti PZS, in poziva planince: "Če naletite na delo na planinski poti, bodisi s strani markacistov bodisi lastnikov zemljišč in gozdarjev, vas pozivamo k previdnosti in naprošamo, da upoštevate opozorilne table o zapori planinskih poti in navodila delavcev na terenu. Obiskovalce gora prav tako prosimo, da vse opažene poškodbe in pomanjkljivosti na planinskih poteh sporočajo na e-naslov poskodbe.poti@pzs.si."

Planinci lahko pod okriljem akcije Droben prispevek za markanten vtis donirajo za obnovo planinskih poti. Kdor želi prispevati 1 evro za obnovo planinskih poti, pošlje SMS s ključno besedo POT na 1919. 

Več informacij: PZS

Komentarji na to objavo so zaprti.