Slovenska planinska društva upravljajo 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč, ki so gostoljubna postojanka planincev večinoma v toplejših mesecih, več kot tri četrtine, predvsem nižje ležečih in lažje dostopnih, pa je stalno ali občasno odprtih tudi pozimi. Za spodbudo k manjši okoljski obremenitvi gorskega sveta ter privabljanju otrok in staršev na koče Planinska zveza Slovenije podeljuje certifikata okolju (od leta 2012) in družinam prijazna planinska koča (od 2013), s katerima se lahko skupno pohvali že 47 slovenskih koč, tudi novinke, ki so certifikate prejele februarja na 6. konferenci o planinskem gospodarstvu.
Planinske koče s svojim obratovanjem pomenijo tudi obremenitev za okolje, zato je potreben kompromis med udobjem in skrbjo za okolje, saj tuši, ogrevane sobe in velik izbor jedi povzročijo več odpadkov ter večjo količino odpadnih vod, porabo energije in potrebo po transportu. Cilj projekta Okolju prijazna planinska koča je zagotavljati do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč, projekta Družinam prijazna planinska koča pa privabiti na koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo dobro počutili in se radi vračali. Obisk gora z otroki je hkrati priložnost za varnejše uvajanje najmlajših v gorski svet, za odrasle pa za drugačno doživljanje gora.
Za pridobitev certifikata okolju prijazna planinska koča se planinski domovi dokažejo in zavežejo k skrbnemu in celostnemu ravnanju do občutljivega gorskega okolja. Ker v Sloveniji večina planinskih koč leži v nenaseljenem, naravno občutljivem območju ter tudi z namenom večjega obiska koč zaradi višjih in urejenih okoljskih standardov je PZS uvedla poseben certifikat za koče, ki s svojim delovanjem čim manj negativno vplivajo na okolje, obiskovalcem pa certifikat sporoča, da si planinsko društvo posredno prek oskrbnika oziroma upravljavca prizadeva, da bi bili vplivi koče na neokrnjeno naravo okoli nje in širše čim manj moteči. Osebje družinam prijaznih planinskih koč se v največji možni meri in nenehno trudi, da bi bivanje na koči bilo prijetno in nepozabno doživetje za najmlajše planince in njihove starše. Za pridobitev certifikata se ovrednotijo pripravljenost osebja koče, da sprejme družine z najmlajšimi gosti z vso pozornostjo in razumevanjem za njihove specifične potrebe; otrokom prilagojena opremljenost koče (otroški stolčki, podstavki, varovala, otroški kotiček z igrali itd.) in prilagojene otroške porcije; lega koče, da omogoča družinam sorazmerno lahek dostop; primerno urejene planinske poti in parkirišča na izhodiščih; primerna okolica koče za nemoteno aktivnost otrok in družine; posebnosti v okolici koče, ki so zanimive tudi za otroke, ter po možnosti lastni program na koči za družine.
Certifikat okolju prijazna planinska koča z veljavnostjo štirih let so v začetku februarja na 6. konferenci o planinskem gospodarstvu na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani prejeli Dom dr. Klementa Juga v Lepeni (PD Nova Gorica), Dom na Menini planini (PD Gornji Grad), Planinski dom na Boču (PD Poljčane), Planinski dom Košenjak (PD Dravograd), Planinski dom pri Krnskih jezerih (PD Nova Gorica) in Tumova koča na Slavniku (OPD Koper), osmim kočam so po štirih letih od prejema certifikata podaljšali veljavnost za naslednje štiriletno obdobje. S certifikatom družinam prijazna planinska koča se za dobo štirih let lahko na novo pohvali devet planinskih domov: Dom na Peci (PD Mežica), Dom na Šmohorju (PD Laško), Dom na Uršlji gori (PD Prevalje), Dom na Kofcah (PD Tržič), Planinski dom Košenjak (PD Dravograd), Planinski dom na Uštah (PD Moravče), Dom pod Storžičem (PD Tržič), Planinski dom v Gorah (PD Dol pri Hrastniku) in Tumova koča na Slavniku (OPD Koper).
Seznam vseh koč, prejemnic certifikatov, je objavljen na spletni strani PZS.