Pohodništvo

Na gradu Turjak se lahko od 16. avgusta do 27. septembra udeležite dogodkov, kjer boste v spremstvu lokalnega vodnika  lahko spoznali grad, njegovo zgodovino in zgodovino njegovih lastnikov Turjaških.

Udeležili se boste lahko različnih delavnic. V muzejski trgovini pa bodo na voljo drobni priboljški in spominki lokalnih ponudnikov. Dogodki bodo potekali ob nedeljah,  16. avgusta, 22. avgusta, 29. avgusta, 6. septembra, 13. septembra, 20. septembra in 27. septembra 2015 in sicer od 10.00 do 19.00.

Na ogled bodo poleg stalnih postavitev razstavi:

Dr. Živa Deu: Arhitektura domov znanih Slovencev – Viteška dvorana in

Živa Agrež: Dolina reke Krke – Grajski stolp.

Vstopnina: družine 5 EUR, študenti 2,00 EUR, odrasli 3,00 EUR. Delavnice z doplačilom.

Dodatni dogodki:

16. avgust, ob 19. uri: KONCERT TRIA INTER TEMPORA (Helena Maurič Jelovšek – sopran, Ivana Barčić – flavta, Angelina Nanut Kalič – klavir);

28. avgust, ob 20. 30 uri: FLANDER RECORD QUARTET: Circa 1600: Različnost ob prelomu stoletja (koncert v okviru festivala Seviqc Brežice, Zavod Ars Ramovš);

6. september, ob 20. uri: koncert OPERA POD ZVEZDAMI (Manca Izmajlov).

Več informacij: Poletje na gradu Turjak

Obiščite poučno okoljsko pot Blata Mlake pri Radomljah, kjer se lahko ohladite ob vodi, spočijete med gostim zelenjem ter se spotoma naučite še kaj novega o naravi.

Desno od ceste med Radomljami in Rovami, kjer gozd prevladuje nad gosto poseljeno in intenzivno obdelano pokrajino, se razprostira močvirni svet Blat in Mlak. Na območju poplavnega gozda črne jelše prepletenega z zaraščajočimi se mokrotnimi travniki in ostanki poplavnih dobovih gozdov, ki leži le nekaj višinskih metrov nižje od okoliške ravnice, piše svojo zgodbo potok Rovščica.

Dober kilometer in pol dolga uhojena steza vas bo od ribiške koče ob ribniku Črnelo popeljala mimo poplavnega jelševega loga do njene struge. Ob poti lahko opazujete, kako tesno je voda povezana z živim svetom in kako soustvarja njegovo podobo. Pozimi nam pričara sliko pokrajine, vklenjene v led, spomladi spremeni poplavljene predele v cvetoče poljane zvončkov, dišeče po čemažu, poleti v pestro gosto zelenje. Nekaj metrov višje vstopite v bukov in borov gozd, ki nosita močan pečat človekovega naprezanja po prilagajanju okolja le sebi v prid in korist. V bližnji okolici opazimo sledove opekarništva. Pot se skleni pri ribniku Černelo.

Vodnik in zloženko najdete tudi na spletni strani Občine Domžale.

V nahrbtnike prihaja nov kos »obvezne opreme« nadobudnih najmlajših obiskovalcev gora, hribov in hribčkov!

S Planinskim zabavnikom se na planinske poti z vašim naraščajem odpravljajo tudi Pika in Gaber, Zala in Žiga ter Minca in Maj, zagrizeni in radovedni planinci, ki povsod najdejo kaj lepega, zanimivega in novega. Torej so prav taki kot vaši, se vam ne zdi? Z njimi se bodo prav gotovo odlično ujeli - v planinski koči, v senci vitkega macesna, na planini pri opazovanju pašoče se živine ali med malico. Prav povsod bo Zabavnik dobrodošla popestritev planinskega izleta.

Več informacij: Planinski zabavnik

Na Veliki planini so prejšnji mesec pridobili  vsa potrebna dovoljenja za obratovanje dvosedežnice, ki obiskovalce pripelje vse do Zelenega roba. Zamenjali so sedeže, vse varnostne elemente in motor, sanirali pa so tudi nosilne stebre.

Nihalka pripelje obiskovalce iz Kamniške Bistrice na vrh Šimnovca 1407 metrov nad morjem, do vrha planine pa je bilo treba do sedaj, dokler dvosedežnica Šimnovec še ni obratovala, dobre pol ure pešačiti. To je sicer sprehod po idilični poti med prosto pasočimi se kravami in z razgledom na Kamnik in okolico, ki je med pohodniki izredno priljubljen, bo pa nihalka olajšala dostop do Zelenega roba tistim, ki bi takšno pot težje opravili.

Lani poleti so na Veliki planini z nihalko na mesec prepeljali več kot 10.000 ljudi, letos pa upajo na boljše rezultate tako zaradi obnovljene sedežnice kot tudi zaradi obnovljenega gostišča, v katerega so vložili 39.000 evrov. Velika planina je sicer ena najbolj pomembnih turističnih točk občine Kamnik, na kateri  je na ogled pastirsko naselje in Preskarjev muzej, kapela Marije Snežne ter jami Veternica in Dovja griča.

Več informacij: Velika planina

V Mestnem muzeju Ljubljana bo vse do 8. maja 2016 na ogled razstava Voda, ki poteka v okviru dogodkov, ki obeležujejo naziv Zelene prestolnice Evrope 2016. Razstava predstavlja prispevek Ljubljane, mesta, ki se lahko pohvali s skrbjo za ohranjanje vodnih virov ter s kakovostno pitno vodo, k razmišljanju o eni najpomembnejših tem današnjega časa.

Ob razstavi v Ljubljani poteka tudi projekt Muzejska voda - voda za prihodnost, ogled pa lahko združite s prijetnim pohodom po LJUBLJANSKI POTI. 

Več informacij: VODA

Obeta se nam prijeten vikend, ravno pravšnji za lahek vzpon na Sveti Jakob nad Katarino, ki leži na 806 metrih nadmorske višine in je ena najbolj priljubljenih pohodniških točk v okolici Ljubljane. Vzpon nanj, ki traja približno eno uro, je lahek in primeren tako za začetnike kot tudi najmlajše pohodnike. Nanj se da vzpeti celo z vozičkom.  

Izhodišče poti je v vasi Topol pri Medvodah (parkirišče pred osnovno šolo), dostop pa je možen iz treh strani: iz Medvod (preko kraja Sora), iz Dobrove in iz Ljubljane (iz Podutika čez Toško Čelo).

S prevala, kjer se nahaja gostilna, pot pelje proti cerkvi sv. Katarine. Ko se cesta zravna in je do cerkve le še 100 m, se pri gostilni levo odcepi markirana pot proti Sv. Jakobu. Pot potem  pelje skoraj vodoravno skozi gozd od koder je lep razgled na griček s cerkvico.

Naprej pot vodi mimo kmetije in nad polji pod širokim, razglednim slemenom, ki se nahaja tik pod zadnjo strmino. Vzpon od cerkvice je možen po strmi poti navzgor ali pa po bolj zložnem kolovozu, ki poteka skoraj okoli celotne vzpetine.

Vrh s cerkvijo Svetega Jakoba, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, ob jasnih dneh ponuja čudovit pogled na Sorško polje, Ljubljansko kotlino, Karavanke, Julijske Alpe s Triglavom, Polhograjsko, zasavsko in notranjsko hribovje.

Foto: A. Nanut

Planinska zveza Slovenije že desetletja izdaja planinske zemljevide slovenskih gora pri čemer skrbi, da so zemljevidi slovenskega gorskega sveta zaradi svoje točnosti, grafične podobe in aktualnosti kar se da uporabni in priljubljeni. Na PZS so v zadnjih letih vzpostavili kataster planinskih poti, kjer so zbrani geografski podatki o skoraj 10.000 kilometrih markiranih poti, ki jih vzdržujejo planinska društva. Zabeležena sta tudi zahtevnost poti in podatek o varovalih na poti. Vsako spremembo vnesejo v kataster, saj so ti podatki temeljnega pomena za izdelavo katerega koli planinskega zemljevida.  Izbirate lahko med klasičnimi papirnatimi in novimi plastificiranimi zemljevidi, z nakupom pa prispevate  k zbiranju sredstev za obnovo in vzdrževanje planinskih poti.

Seznam zemljevidov PZS

17. in 18. julija bo v Borovnici potekal že osemnajsti Praznik borovnic, kjer bodo posebne pozornosti deležne modre jagode, ekološko pridelana hrana in domači izdelki. Poleg tega so organizatorji pripravili tudi pester kulturni in zabavni program.

Glavne "zvezde" letošnjega praznika borovnic so borovniški gasilci, ki letos slavijo 130-letnico svojega delovanja. To bodo zaznamovali predstavitev zbornika, priložnostna razstava ter gasilska parada.  Zanimanje obiskovalcev bodo vzbujale tudi razstave in predstavitve domačih društev.

Več informacij in program:  Praznik borovnic 2015

Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Planet Siol.net organizira izbor za naj planinsko kočo 2015. Med 59 predlaganimi kandidatkami lahko glasujete za najljubšo in osvojite praktične nagrade.

V Sloveniji je več kot 170 planinskih koč, zavetišč in bivakov, ki dajejo zavetje ter pomagajo obnoviti prehranske zaloge, ki pri grizenju v kolena običajno poidejo še hitreje kot v dolini, kar pomeni, da je izbor precejšen. Zaradi lažje izvedbe glasovanja je seznam planinskih koč nekoliko skrčen.

V prvem krogu so jih organizatorji izbrali 59, in sicer gre za planinske koče, ki so opremljene s certifikati Družinam prijazna planinska koča, Certifikatom okolju prijazna koča, ali imajo vgrajene čistilne naprave. V drugem krogu (od 10. 8. do 6. 9.2015) pa boste svoj glas lahko namenili le eni od desetih planinskih koč, ki bodo v prvem krogu glasovanja zbrale največ glasov.

Naj planinska koča leta 2015 bo postala tista, ki bo zbrala največ glasov.

Vsi, ki boste oddali glas za naj kočo, boste uvrščeni tudi v nagradno žrebanje. V prvem krogu glasovanja (od 6. 7. do 9. 8.2015) bodo vsak teden podelili vodnik Posavsko hribovje, vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije, zemljevid Storžič – Košuta, zemljevid Krn in 5 samolepilnih blokcev Planet Siol.net.

Glasovati je mogoče večkrat, vendar s posamezne IP-številke le enkrat v 12 urah.

Več informacij in glasovnica: Glasovanje za naj planinsko kočo 2015

Planinska založba PZS je začela izdajati serijo vodnikov po Julijskih Alpah, ki kot prava enciklopedija v malem sistematično opisujejo vse na določenem območju, od najenostavnejših markiranih poti do zahtevnih brezpotij in celo lažjih plezalnih smeri. Primerni so tako za planince, ki delajo prve korake v gorski svet, kot za najbolj izkušene stezosledce in ljubitelje brezpotij ter normalnih pristopov na osamljene špice. Odlikujeta jih sistematičnost in prenovljena grafična podoba, upoštevajo modernega uporabnika, dodane so GPS-koordinate vseh pomembnih točk in ilustrativne fotografije za pomoč pri orientiranju.

Serija obsega naslednje vodnike:

Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca se osredotoča na severozahodni del Vzhodnih Julijskih Alp z opisi najbolj znanih slovenskih vrhov, pa tudi nekaterih najbolj cenjenih kotičkov za iskalce gorske samote.

Zahodne Julijske Alpe, v katerem so zbrani opisi mikavnega zahodnega dela Julijcev, ki so pretežno na italijanski strani meje.

Repov kot, Kamniška Bela, tretja, dopolnjena in popravljena izdaja plezalnega vodnika, ki je izšla po 22 letih.  

Založba je v sodelovanju z Geodetsko družbo, na osnovi zadnjega stanja iz katastra planinskih poti PZS izdala tudi prve tri v seriji plastificiranih planinskih zemljevidov v merilu 1 : 50.000, in sicer Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke – osrednji del. Ti zemljevidi so obstojnejši od papirnatih, pri uporabi se ne trgajo, zlaganje je preprosto, po njih lahko pišemo in napisano tudi zbrišemo, največja prednost pa je njihova neobčutljivost na vlago in sonce, a je zaradi rež pri zgibanju z njimi težja orientacija z vrha, zato planinska zveza ostaja tudi pri klasičnih papirnatih zemljevidih. 

Prav tako je za letošnjo poletno sezono pripravila težko pričakovano novost za uporabnike, na katere se je pogosto pozabljalo. Najmlajše obiskovalce gora bo med počitnicami razveselil Planinski zabavnik, delovni zvezek o gorah z nalogami za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo. Raznovrstne naloge mladim planincem zabavno, a hkrati poučno približajo številna področja planinstva – planinsko opremo, gorske rastline in živali, nevarnosti v gorah, zgodovino, varstvo narave, planinsko organizacijo in koče.

Foto: Manca Čujež

Več informacij: PZS