Pred začetkom zimske planinske sezone sta Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) in Planinska zveza Slovenije (PZS) predstavili napotke za varnejši obisk gora pozimi, novosti pri članarini PZS z letom 2016 ter obratovanje planinskih koč pozimi.
Trenutno je v gorah zelo malo snega, planinske poti so večinoma kopne, ponekod poledenele, predvsem zjutraj in zvečer, zato poleg preostale opreme ne smemo pozabiti na dereze in cepin, ki so lahko ključnega pomena za varnejše prečenje posameznih predelov. Pred prvo uporabo moramo preveriti stanje opreme, preveriti odprtost koč, spremljati vremenske in snežne razmere, opozarja Inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi. Pozimi v nahrbtnik poleg tehnične opreme, ki jo moramo znati uporabljati, sodi tudi lavinski trojček: lavinska žolna, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil, lavinska sonda in aluminijasta lavinska lopata. Krajša navodila za varnejše obiskovanje gora v zimskem času prinaša brezplačna zgibanka Pozor, snežni plaz, dosegljiva na PZS, GRZS, planinskih društvih in na drugih lokacijah, obširnejše napotke za varnejši obisk gora v letošnji zimi pa najdete na tej povezavi.
Da bi izboljšali lavinsko ozaveščenost in zmanjšali število posredovanj, je pod okriljem odbora Gore in varnost, skupnega odbora PZS in GRZS, zaživela anonimna spletna anketa Snežni plaz, kratek vprašalnik o dogodku, ki se je obiskovalcu gora zgodil ali skoraj zgodil v snežnem plazu. Posredovanje reševalne službe ni bilo potrebno, zato o tem dogodku nimajo podatkov, na osnovi katerih bi vsi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem ali reševanjem, lahko izboljšali svoje delo, zato potrebujejo povratne informacije o splošni gorniški usposobljenosti, opremi in poznavanju opreme ter lavinskih razmerah ob dogodku, je poudaril predsednik Komisije za reševanje iz snežnih plazov GRZS Klemen Volontar. Spletna anketa oz. obrazec o prijavi nesreče je na voljo tudi za mobilne telefone.
Pred obiskom gorskega sveta pozimi je treba preveriti tudi odprtost planinskih koč. Med 163 oskrbovanimi kočami (od skupno 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov) jih je v zimskih mesecih odprtih 123, večinoma ob koncu tedna in praznikih, stalno odprtih pa je 56, od tega 26 vse dni v zimskih mesecih, 30 pa vse dni razen ob ponedeljkih ali torkih, je povedal načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič ter poudaril, da so obratovalni časi različni, društva jih samostojno prilagajajo glede na zmožnosti oskrbovanja, vremenske razmere, količino snega ali nevarnosti na poteh. Planinske koče v visokogorju so pozimi večinoma zaprte, vse leto pa ostaja odprtih deset planinskih koč I. kategorije, med katerimi je stalno odprt Dom na Komni. Odprte so predvsem nižje ležeče koče, pozimi pa je mogoče prenočevati tudi v zimskih sobah, ki jih imajo nekateri planinski domovi, bivaki pa so namenjeni predvsem zasilnemu zavetju. Aktualni podatki o odprtosti planinskih kočso ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS.
Da je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih in naj bo to povabilo obiskovalcem gora, da se pridružijo kateremu od 287 planinskih društev in klubov, je dejal generalni sekretar PZS Matej Planko, ki je predstavil prednosti članstva v planinski organizaciji. Poleg številnih popustov pri nakupih in storitvah PZS in njenih partnerjev (Slovenski planinski muzej, gorska središča, dobavitelji planinske opreme in drugi) ter urejenega nezgodnega zavarovanja za stroške reševanja in zdravljenja v tujini z vključeno 24-urno asistenco letošnje novosti za člane planinskih društev med drugim prinašajo znižano članarino A z največjim paketom ugodnosti, novo kategorijo B/zamejci, namenjeno zamejskim društvom, povišan popust za člane v Planinski založbi PZS ter več novih partnerjev, ki članom nudijo popuste. Podrobnosti o članarini PZS si lahko preberete na spletnem mestu PZS.
Foto: Manca Čujež