Grad Boštanj in cerkev sv. Martina , ,
V Boštanjski vasi stojijo ostanki gradu Boštanj, ki se je prvotno imenoval Zagradec. Grad je bil uničen jeseni leta 1943 in pozneje le delno obnovljen. Nekoliko nižje stoji zgodnjebaročna cerkev sv. Martina, cerkveno poslopje, ki je stalo tu prej, pa omenjajo že viri iz 14. stoletja. Cerkev je bila prenovljena v dobi baroka. Izjemno pomembna je cerkvena oprema: glavni črno-zlati oltar iz leta 1716 in oba stranska oltarja iz prve polovice 18. stoletja. V cerkveni ladji so grobnice z nagrobnimi ploščami grofovske družine Blagaj, ki je bila takratni lastnik graščine Boštanj.
Krajinski park Radensko polje , , ,
Radensko polje jugovzhodno od Grosupljega se je izoblikovalo v tisočletnem sožitju narave in ljudi. Na njem najdemo značilne kraške pojave, kot so retja (močni kraški izviri) in ponori. V pomladnem in jesenskem obdobju se polje spremeni v presihajoče jezero. Zima s snegom in ledom mu daje poseben čar, v poletnem času pa se bohoti v čudovitih barvah. Polje obdajajo strma gozdnata pobočja okoliških gričev, ki segajo do 300 metrov visoko, na sredini se skrivnostno dviguje osamelec Kopanj. Tukaj so si domovanje našle številne redke in ogrožene vrste rastlin in živali. Zaradi bogatega življenjskega prostora in ogroženih vrst je Radensko polje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Območje krajinskega parka Radensko polje meri 16 kvadratnih kilometrov, samo polje pa je dolgo štiri in široko en kilometer.
Cerkev sv. Marjete
Kapela sv. Marjete v Veliki Račni je bila prvič omenjena že leta 1433. Zgrajena je bila v zaobljubo za odvrnitev stalnih povodnji. V baroku je bila obnovljena. V kapeli je grobnica plemiške družine Lazarini.
Sibirska perunika
Sibirska perunika ima velik simbolni značaj. Njena naravna rastišča so na Radenskem polju. Perunika je v celoti odvisna od človeka oziroma od sonaravne rabe zemlje in bi, če bi prenehali kositi travnike, kjer so njena rastišča, izginila, ker bi jo preraslo drugo rastje. V tem pogledu simbolizira sibirska perunika bistvo krajinskega parka, to je kakovostno in dolgotrajno sožitje in sodelovanje med naravo in človekom, ki ima veliko krajinsko, biotsko in ekološko vrednost. Spodnji trije listi perunike predstavljajo tudi tri vode Radenskega polja (Dobravko, Zelenko in Šico) ter hkrati ponazarjajo zalive, rokave in otočke, ki nastajajo ob visokih vodah.
Vaški vodnjak
Ob cesti v Veliki Račni stoji vaški vodnjak, ki je bil zgrajen leta 1897. Črpalko so obnovili 2011. ob stoletnici PGD Račna.
Kopanj s cerkvijo Marijinega vnebovzetja
Morfološka značilnost krajevne skupnosti Račna in seveda celega Radenskega polja je osameli grič (holm ali hum) Kopanj, ki se dviga 68 metrov nad dnom polja Kopanj je najlepši primer kraškega osamelca. Na griču je bilo prazgodovinsko gradišče. Iz ostankov tega gradišča so zgradili prvotno cerkev Marijinega vnebovzetja, katere prva omemba sega v leto 1433. V času turških vpadov so okoli cerkve zgradili obzidje, ki se je delno obdržalo do današnjih dni. Ob cerkvi stoji župnišče, v katerem je nekaj let otroštva preživel dr. France Prešeren. Tik pod vrhom je osnovna šola, v kateri poteka pouk že od leta 1865. Zanimivost Kopanja je tudi studenec na severni strani, ki izvira deset metrov nad nivojem kraškega polja.
Viršnica, Lazarjeva in Zatočna jama (jamski sistem Šice)
Ob normalni višini vode Šice ponikajo v Zatočno jamo, ob večjih in dolgotrajnejših nalivih pa tudi v 200 metrov oddaljeno Lazarjevo jamo. Nad jamo je udornica Viršnica, ki je voda nikoli ne doseže. Vsi trije vhodi skupaj tvorijo jamski sitem Šice. Sistem je dolg 1792 metrov. Kdo je odkril jame, ni znano. Ravno zaradi poplavljanja Radenskega polja so v jame najprej hodili zato, da so širili rove, saj so hoteli pospešiti pretok Šice skozi jamski sistem. Umetno speljana pot nas popelje v čudovito vhodno dvorano, geološko verjetno najbolj zanimivo, in naprej po umetnih stopnicah do glavnega rova Viršnice. Viršnica je dostopna ob vsakem vremenu, saj v njej ni nevarnosti nenadnih poplav. Za obisk pa je vseeno primernejše sušno obdobje, ko si lahko ogledamo vso jamo. Priporočamo tudi obisk Lazarjeve in Zatočne jame, ki sta zanimivi predvsem zaradi stalnega delovanja vode.
Več na spletni strani: http://e-lookout.tripod.com/virsnica.htm
Stari grad (Čušperški grad) in kapela Žalostne Matere Božje
Stari grad nad Čušperkom, zgrajen v 12. stoletju, sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Na gradu je bilo deželno sodišče, ki je imelo veliko sodno pristojnost. Po večkratnih kmečkih uporih in velikem potresu so Turjačani v 17. stoletju v Čušperku zgradili nov grad. Od starega gradu je vidnih samo še po nekaj ostankov sten, medtem ko je od novega ostala cela samo kapela Žalostne Matere Božje, del nekdanjega gospodarskega poslopja, ki je preurejen v stanovanja, in nekaj obzidja. Oltar v kapeli sestoji iz klasičnega oltarja, osrednje slike, ki jo je narisal slikar Anton Cebej, in stenske freske, ki jo je izdelal priznani višnjegorski slikar Niernberger.
Cerkev Svete trojice
Na Veliki Ilovi Gori stoji cerkev, posvečena Sveti trojici. Cerkvica ima tri lične oltarje. Prvi zapis o njej je iz leta 1433, njen glavni zavetnik je sv. Rupert.
Spomenik NOB (Na šoli)
Prebivalci Žalne in okoliških vasi so na mestu, kjer zdaj stoji spomenik, 25. maja 1942 prisegli zvestobo Osvobodilni fronti ter ustanovili dve četi narodne zaščite ZB in KS Žalna.