Pohodništvo

Turistično društvo Podgora in Planinsko društvo Dobrepolje vabita na 23. Tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh, ki bo potekal v nedeljo, 25. decembra 2016. Start izpred cerkve Sv. Miklavža v Podgori.

Dnevni pohod: ob 14. uri

Nočni pohod: ob 18. uri

Oba pohoda bodo vodili vodiči. Dnevni pohod bo prilagojen tudi najmlajšim, saj je organiziranih več postankov s pripovedovanjem dobrepoljskih zanimivosti.

V Podgori in na Kamen vrhu bo poskrbljeno za pijačo, hrano in dobro razpoloženje. Na pohod se odpravite v primerni obutvi in oblačilih. Zaključek pohoda bo v koči pri Koritu ob klobasah, kuhančku in prijetnih ritmih.  

Planinsko društvo Ljubljana – Matica v soboto, 3. 12. 2016, organizira pohod od Ljubljane do Škoflje Loke. Pot je lahka in je primerna tudi za pohodnike s počasnejšim tempom hoje.

Pot bo vodila skozi Podutik, preko Katarine, Svetega Jakoba ter Osovnika do Škofje Loka.

Čas hoje: 6 ur

Več informacij: Pohod Ljubljana - Škofja Loka

 Foto: PD Ljubljana - Matica

Županova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje vabi na 22. Zlato jesen, ki bo potekala v soboto, 26. novembra 2016, ob 18. uri v avli OŠ Luisa Adamiča.

Skozi Grosuplje in po najbližji okolici potekajo številne trase zanimivih pešpoti, primernih tako za vsakodnevni rekreativni sprehod kot za raziskovanje z namenom, da kaj novega spoznate, se česa naučite. 

Na dogodku boste spoznali, kaj ponuja Grosuplje, kako s tematskimi pohodi za oživljanje poti skrbijo različna društva ter nabirali ideje za prihodnje pohodniške podvige!

Planinska založba PZS je pripravila kar nekaj novosti, ki bodo obogatile knjižne police in stene planinskih domovanj ter nahrbtnike planincev: vodnika Julijske Alpe: južni del in Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah, četverico prenovljenih planinskih zemljevidov, Planinski koledar 2017 ter ponatisa vodnika Razširjena slovenska planinska pot in Dnevnika Slovenske turnokolesarske poti.

V seriji vodnikov po Julijskih Alpah, ki so težko pričakovana prenovitev legendarnega dela Julijske Alpe Tineta Miheliča in kot hibrid med klasičnimi enciklopedičnimi in sodobnejšimi izbirnimi vodniki prilagojeni modernemu uporabniku, se dvojcu Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca Jožeta Draba in Zahodne Julijske Alpe Klemna Janše prav kmalu pridruži tretji – Julijske Alpe: južni del Andraža Poljanca (vodnik je uredila Mojca Stritar Kučuk). Pri snovanju vodnika je Poljanec opise delal tako, da se lahko obiskovalec posluži javnega prevoza, pri čemer je zelo uporabna železniška proga skozi Bohinj in po Baški grapi, pri jasnosti opisov so mu pomagale strani neba, suhoparnosti pa se je izognil z vpletanjem navdiha s terena ter barvito uporabo sopomenk in manj uporabljenih slovenskih besed.

Pri raziskovanju Istre vam bo v pomoč planinski vodnik Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras Milana Vinčeca (uredil ga je Gorazd Gorišek) - kot nalašč za vse, ki imajo radi lažje in označene planinske poti ter izlete s ščepcem zgodovine in kulture.

Ljudje v gorah, zbirka petnajstih zgodovinskih zgodb, vpetih v gorsko okolje, je delo priznanega planinskega publicista Dušana Škodiča, ki pripoveduje humorno in življenjsko trpko, usodno, a vseskozi doživeto in sočutno, kar dopolnjujejo ilustracije Milana Plužareva; knjigo je uredil Vladimir Habjan, avtor spremne besede je Stanko Klinar.

Če Škodič gore slika z besedami, jih Planinski koledar 2017 s fotografijami enajstih avtorjev, ki popeljejo po slovenskem gorskem svetu v različnih letnih časih in delih dneva, tako da bo pristen okus planinstva v podobah svež vse leto. Na koledarju so označeni tudi nekateri mednarodni dnevi, npr. gora in voda, ter glavni dogodki PZS v letu 2017, je še dejal generalni sekretar PZS Matej Planko, ki je predstavil tudi štiri prenovljene izdaje planinskih zemljevidov v merilu 1 : 25.000, in sicer Jalovec in Mangart, Bohinj, Stol in Triglav, ki jih je Planinska založba izdala v letu 2016 v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije in Geodetsko družbo. “Naši podatki o planinskih poteh so stalno posodobljeni, saj več sto markacistov nenehno s terena poroča o spremembah. Poleg tega tudi skrbimo za točne vrise vseh drugih nemarkiranih stezic v naših gorah, za kar v preteklih desetletjih ni skrbel nihče. Na ta način so naši zemljevidi najboljši pripomoček, ki ga lahko imajo obiskovalci gora na terenu," je izpostavil Planko. Poleg tega velja poudariti, da obiskovalci z nakupom zemljevidov Planinske založbe PZS prispevajo k zbiranju sredstev za obnovo in vzdrževanje planinskih poti.

V Planinski založbi pripravljajo tudi ponatis knjige Razširjena slovenska planinska pot Gorazda Goriška, ki je po izidu leta 2014 na 30. slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najlepšo slovensko knjigo v kategoriji poljudnih knjig, ter ponatis Dnevnika Slovenske turnokolesarske poti, ki je ob odprtju 1800 kilometrov dolge krožne kolesarske poti po Sloveniji v začetku poletja požel izjemno veliko zanimanja, vse bolj izpopolnjen pa je tudi spletni vodnik Slovenske turnokolesarske poti.

Več informacij: PZS

foto: Manca Čujež

V soboto, 12. novembra 2016, vabljeni na sprehod po »UČILNICI V NARAVI« - Učni poti Onger.

Zbirno mesto je ob 10. uri pri kolesarnici za Osnovno šolo Trzin. Od tu boste pod strokovnim vodstvom krenili po sledeh veverice na gozdno učno pot.

Dogodek poteka v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik, Zavodom RS za varstvo narave in Občino Trzin.

Več informacij: Učna poti Onger

Županova jama ponuja izjemno doživetje kraškega podzemlja, sestavlja jo sedem podzemskih jam, ki si jih v času jesenskih šolskih počitnic, od 29. oktobra do 6. novembra, lahko ogledate vsak dan ob 15. uri. Zaželena je najava obiska na 041/407-705. Za skupine (vsaj 5 odraslih) so ogledi možni tudi ob drugih urah, po predhodnem dogovoru.

V Županovi jami se boste lahko seznanili z malimi in velikimi podkovnjaki, eno izmed 30 vrst netopirjev, ki živijo v Sloveniji. Letošnji mladiči podkovnjakov so že skoraj odrasli in se osamosvojili, tako da se netopirji že v večjem številu vračajo v jamo, kjer bodo v skritih in manj skritih kotičkih prezimili. V zimsko spanje - hibernacijo - se običajno potopijo proti koncu novembra, nekako v času, ko začne zunaj zmrzovati in izginejo žuželke, njihova hrana.

Trenutno pa jih lahko v Županovi jami opazujemo pri "dnevnem počitku" - čez dan počivajo v jami, pritrjeni z nogami na strop, zvečer pa odletijo ven in si poiščejo kaj za pod zob.

Izlet v kraško podzemlje je primerna izbira ne glede na vreme, če se le v vas skriva želja po odkrivanju novega. V jami je bilo še pred kratkim prijetno hladno, kmalu pa bomo lahko rekli, da je prijetno toplo. V notranjih delih Županove jame namreč vlada stalna temperatura 9,5 °C. Poleg tega ste v jami  ”pod streho”, lepota kapnikov pa je enako bleščeča kot ob lepem poletnem dnevu.

Za obisk Županove jame, kjer 600 m dolga turistična pot vodi skozi sedem dvoran, priporočamo pohodno obutev in primerna oblačila. Obisk z vodnikom traja eno uro. Vstopnina v jamo je 8 EUR odrasli, 6 EUR šolski otroci, za predšolske otroke v spremstvu staršev je brezplačna.

Županova jama leži 8 km JV od Grosuplja v smeri proti Turjaku, na nadmorski višini 410 m. Več o njej najdete na www.zupanovajama.si. 

Turistično društvo Vodice vabi vse ljubitelje hoje v naravi na tradicionalni Jesenski pohod Občine Vodice, ki bo v soboto, 29. oktobra 2016. Odhod pohodnikov bo od koče SD Strahovica na Selu pri Vodicah od 8.00 do 10.00.

Pohod je prireditev rekreativno-družabnega značaja, trasa pohoda bo potekala na področju kar štirih občin (Vodice, Ljubljana, Trzin in Mengeš) v dolžini 15,8 km. Novost letošnjega pohoda je tudi krajša trasa od zbirnega mesta pri koči na Selu pri Vodicah do planinskega doma na Rašici in nazaj, v dolžini približno 8 km.

Udeležba je primerna tako za starejše, kot tudi mlajše pohodnike. Prijave za udeležbo niso potrebne, startnina znaša 5 €.

Turistično društvo Vodice je za vsakega udeleženca pripravilo tudi prigrizek s pijačo.

Pohod bo potekal ob vsakem vremenu!

Več informacij: 15. Jesenski pohod Občine Vodice

Nedeljo, 23. oktobra 2016, lahko izkoristite za  vzpon na Janče , 792 metrov visok vrh, ki se nahaja med reko Savo in dolino potoka Besnica. Z vrha, na katerem stoji planinski dom ,  je izredno lep razgled na bližnje Posavsko hribovje, ob lepi vidljivosti pa razgled seže vse do Alp na severu in zahodu, proti jugu pa vse do Snežnika.

To nedeljo se bo tam odvijala tudi tradicionalna Kostanjeva nedelja, kjer se boste lahko posladkali z vročimi sladkimi kostanji, jesenskim sadjem in dobrotami  domačij Sadne ceste.

Prireditev bo spremljala prodaja na stojnicah Sadne ceste, kjer bodo na prodaj domače sadje in ostali jesenski pridelki ter izdelki, mogoče pa bo poskusiti tudi domačo hrano in pecivo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi žganjekuho in prešanje mošta na tradicionalen način.

Program:

11.00: začetek  prireditve  pred  planinskim  domom  na  Jančah  z  domačim  ansamblom

12.00: prikaz  prešanje   mošta  ter  peke  kostanja

13.00: iskanje  Skritega  zaklada

13.00: ugotavljanje  teže  jabolka

15.00: nagrajujemo  najtežje  in  najlepše  jabolko,  ki  je   zraslo  na  območju  sadne   ceste

18.00: zaključek  prireditve

V nedeljo, 16. oktobra 2016, vabljeni na Učno-sprehajalno pot Rača pri Mohorjevem mlinu pod Dvorjami, kjer vas bodo od 14. ure dalje člani Turističnega društva Moravče pričakali s pečenim kostanjem, pijačo ter domačim zeliščnim čajem.

Učno-sprehajalna pot Rača poteka na območju zahodno od Moravč, med Krašcami, Dvorjami in Sv. Andrejem, ob kateri boste spoznali stavbno, sakralno in drugo kulturno dediščino ter neokrnjene naravne lepote pokrajine.

Pot se začne  pri gasilnem domu v Krašcah, kjer je postavljena informativna tabla z opisom poti. Za lažjo orientacijo je označena tudi z usmerjevalnimi tablami in markacijami z mlinskim kolesom.

Tošč, ki je pred desetletji, ko je jugoslovanska vojska za 9 m znižala Pasjo ravan, postal najvišji vrh Polhograjskega hribovja, se nahaja severozahodno od Polhograjske Grmade (898 m). Z vrha na katerem se nahaja nekaj klopi, vpisna skrinjica in žig, se nam odpre razgled le proti zahodu, kjer lahko vidimo zahodni del Polhograjskega hribovja ter nekaj najvišjih vrhov v Škofjeloškem hribovju.
 
Dostop do izhodišča:
Iz Medvod se zapeljemo v vas Sora, kjer se usmerimo proti vasi Topol (Katarina). Ko nas cesta pripelje v omenjeno vas zavijemo desno in ji sledimo naprej. Kmalu nas pripelje na naslednje križišče, kjer se desno odcepi cesta proti vasi belo. Tu parkiramo na manjšem parkirišču ob cesti. Iz Dobrove se peljemo naprej proti Polhovem Gradcu. Ko nas smerokaz za vas Topol usmeri desno se usmerimo na to cesto in ji naprej sledimo do križišča za vas Belo, kjer parkiramo na manjšem parkirišču ob cesti.

Opis poti:
Iz vasi Topol nadaljujemo po makadamski cesti v smeri vasi Belo. Po približno 10 minutah hoje pa zapustimo cesto in nadaljujemo rahlo desno v smeri Grmade. Naprej nadaljujemo po sprva širokem kolovozu, ki preči pobočja brez večjih sprememb višine. Po nekaj minutah nadaljnje hoje pa se s kolovoza v levo odcepi razmeroma strma peš pot po kateri nadaljujemo vzpon. Po nekaj minutah strmina popusti in pot nas pripelje na manjši preval, kjer nadaljujemo desno (levo neoznačena pot na Goljek).
Nadaljujemo po poti, ki z nekaj spusti in vzponi preči pobočja proti zahodi. Pot s katere se nam občasno odpre nekaj razgleda pa nas po približno 1 uri hoje pripelje na razpotje ob katerem je postavljena prijetna klopca.
Nadaljujemo naravnost po markirani poti v smeri Grmade (levo Setnica, desno turistična kmetija Gonte). Naprej pot v zmernem vzponu preči pobočja rahlo proti levi, nato pa se začne strmo vzpenjati po vršnem in v snegu za zdrs nevarnem pobočju Grmade. Strmina nato popusti in pot nas pripelje na razgleden vršni greben Grmade od katerega imamo do vrha le še nekaj korakov.
Z vrha Grmade nadaljujemo po markirani poti v smeri Tošča (začetek poti se nahaja nekaj metrov pod vrhom na razglednem grebenu). Pot, ki se z vrha Grmade spušča proti severu nas ob pomoči nekaj varoval (nezahtevno) hitro pripelje do turistične kmetije Gonte.
Levo od turistične kmetijo bomo opazili planinske oznake za Tošč, ki nas usmerijo na zložen in širok kolovoz. Markirana pot nekoliko višje zapusti kolovoz in se za tem začne strmeje vzpenjati. Pot, ki skoraj v celoti poteka skozi gozd pa nas višje pripelje na vrh Malega Tošča (902m) s katerega se pot začne spuščati proti sedlu med obema vrhovoma.
Naprej se nam z desne priključi pot z Govejka, mi pa nadaljujemo naravnost po poti, ki se vzpenja proti vrhu Tošča. Po približno 15 minutah nadaljnje hoje nas pot pripelje na prijeten vrh.

Vir: Zavod Sotočje